Zgodovina Evrope

History of Europe

© zgodovina.eu

  RAZISKAVE 

JEZIK

  POLITIKA  MEDIJI  SORODNO 

To display this page you need a browser that supports JavaScript.

     
     

GLAVNA STRAN

 

Koroški plebiscit

Zgodovina Koroške

Genocid nad Slovenci

I. svetovna vojna

Razpad Avstro-Ogrske

Slovenska vojska

Slovenska politika

Vojna za Koroško

Borba za Štajersko

Diplomatski ples

Italijani kot kameleoni

Interesi Srbov

Plebiscitna komisija

Pred plebiscitom

Plebiscit

Korošci po plebiscitu

Posledice za Slovence

 

 

Borba za Štajersko

 

Drugače kot za Koroško, kjer je zaradi zavlačevanja Narodne vlade prišlo do vojne, so se na Štajerskem dogodki odvijali drugače. Pa ne samodejno, pač pa zaradi samoorganiziranja velikega domoljuba generala Rudolfa Maistra, ki je s spretno in  dovršeno akcijo preprečil, da bi prišlo do vojne na Štajerskem. Prišlo je le do manjših bojev, 23. novembra 1918 je bil Maribor osvobojen. Je pa pozneje prihajalo do mnogih poskusov destabilizacije miru in povzročanja neredov z namenom povzročanja zmede in nemirov, ki bi jih z izgovorom zaščite nemškega prebivalstva zaščitila že čakajoča nemška vojska. Začasna zasedba nemških vernostnih sil, pa bi v končnem cilju pripeljale do priključitve slovenske Štajerske k Avstriji. Dva primera od mnogih takih poskusov destabilizacije sta navedena spodaj.

 

Štajerska deželna vlada se je pri NV pritožila zaradi zasedbe krajev Lučane, Gradišče in Klanc.1 14.1.1919 ob 4-ih zjutraj 180 Nemcev napadlo Lučane, ki pa jih je 92 naših vojakov odbilo. Po napadu je orožništvo aretiralo kaplana Pichlerja, ki je s prižnice hujskal proti Jugoslaviji.2,3

 

V zvezi z boji v Radgoni se je izvedelo, da so se nemške moči na hitro ojačale iz dveh na šest bataljonov. Jugoslovanski častnik je v Gradcu videl manjše vojaške oddelke iz Nemčije. Mestna občina Radgona, je Maistru poslala izjavo, da ni imela povezave z napadom nemških tolp,  čeprav je župan Kamniker, stalno gojil nestrpnost proti Slovencem.4

 

 

 

general Rudolf Maister Vojanov

 

Izjemnega stratega generala Maistra so neodgovorno utesnili samo na štajerski odsek.

Lublanska vlada je še vedno močno ovirala slovensko ofenzivo. Kot dokaz temu je razglednica, ki jo je Malgaj dne 12.12.1918 pisal prijatelju Janiju, v kateri piše:

"Že zdavnaj bi bili v Celovcu, če nam Lublanska vlada ne bi vezala rok!".
 

 

gen. Rudolf Maister

 

 

1 Arhiv Republike Slovenije, AS 60, 39. Zapisnik NV z dne 27.12.1918

2 Arhiv Republike Slovenije, AS 60, 55. Zapisnik NV z dne 2.2.1919

3 Nova Doba, Cele 18.1.1919, str. 2

4 Arhiv Republike Slovenije, AS 60, 58. Zapisnik NV z dne 7.2.1919

  
     
     
     
     
     
     
   © zgodovina.eu.  -  kopiranje vsebine brez dovolenja je prepovedana  
   Stran je bila nazadnje spremenjena 09.11.2014  
     
     
  

nazaj