Vloga medijev v sodobni družbi

Sodobna družba je demokratična, odprta za različna stališča in vsestransko uravnotežena. Je slovenska družba sodobna? Mediji so eden od pokazateljev, da je zunanjost slovenske družbe zelo enostranska, nazadnjaška, zaprta in ekscentrična, tako kot so od normalnosti povprečne demokratične evropske družbe odmaknjene sile, ki te medije obvladujejo in ki na sploh obvladujejo večino slovenskih družbenih skupin.

Mnogi se z navedenim ne bodo strinjali, predvsem tisti, ki jih kritika neposredno zadeva. Nekateri se niti ne zavedajo odklona, drugi ščitijo svoje koristi izhajajoče iz monopola. Obstoječe medijsko stanje v Sloveniji, je brez najmanjšega dvoma brez parcelacije podedovan proizvod enopartijske diktature in kot tak vidno deluje za isto skupino interesov, ki so ga ustvarili. Ti uporabljajo medije, ki jih imajo v svojih rokah, za prepričevanje javnosti, kako je obstoječe stanje pluralno, normalno in da bi sprememba pravzaprav povzročila nedemokratične spremembe.

Kako pa lahko laži ločimo od resnice?

1. mediji izhajajoči iz političnega monopola so lahko le monopolizirani,

2. še noben (gospodarski, politični, družbeni) monopol se ni sam prostovoljno demokratiziral,

3. po slovenski osamosvojitvi v medijskem monopolu ni prišlo do nobene resnične spremembe,

4. prepirati se in prepričevati o tem, kaj je res in kaj ne, nima nobenega smisla,

5. pogledati je treba k demokratičnim državam in tistim, ki so izšle iz podobnega stanja kot Slovenija in stanje podrobno primerjati s pomočjo tujih neodvisnih strokovnjakov.

Osnovna naloga izven reklamnega dela medijev je obveščati o dejstvih, brez ideoloških okovov, brez navijaških dodatkov, brez zaščitništva in brez tako ali drugače plačanih uslug. Večina medijev se razglaša za neodvisne. Pa so res to, za kar se predstavljajo? Biti neodvisen, pomeni biti osebno distanciran od vsebine, enakomerno predstaviti različna stališča, informirati o dejstvih, pogledati v ozadje, gledati z intelektualno širino in služiti slovenskemu narodu in državi. Za vse te lastnosti, pa je predpogoj, vedno delovati v sledenju rdeče niti, ki vodi do resnice.

Če pogledamo slovenske medije, jih velika večina deluje v popolnoma drugačni smeri. Večina slovenskih medijev je v težki zamaknjenosti, ki povzroča družbeni delirij, posledice pa se odražajo v čedalje več psihično iztirjenih dojemanjih, pobudah, idejah, itd. To neuravnovešeno stanje pa je zelo drago zdraviti. Merila za iste pojme in stvari, ki izvirajo iz različnih skupin, ti mediji obravnavajo z zelo različnimi vatli. Mnogi mediji delujejo ob istih pojavih različnih skupin tako različno, da je očitno, da delujejo zelo navijaško enostransko, družbeno škodljivo, razdiralno, nestrpno in so celo prepojeni s sovražnim govorom.

Primerov je ogromno. Naj navedem enega blažjega in enega srednje težkega. Do začetka 90-ih let v Sloveniji nismo poznali ne Božička, ne komercialnega Valentinovega. V tem času, pa so nekateri mediji načrtno dan za dnem bombardirali slovensko javnost o nujnosti uvedbe teh dveh tujih praznikov, "prijazno" so dajali nasvete, pobude, razprave. Šlo pa je tudi za žalitve z zaostalostjo in s spuščanjem nebuloz, da je že skrajni čas, da sprejmemo Božička, ki so jih sposobni izustiti le umsko najbolj robni osebki. S tem so prispevali le k zunanjemu poneumljanju in zapravljanju ljudi, nikakor pa ne k duhovni rasti in družbeni obogatitvi Slovencev. Le kako so lahko Slovenci stoletja živeli brez Božička?

Drug primer je popolnoma neenakopravno obravnavanje političnih strank, ki nastopajo na slovenskem odru. Ob grobo bijočih dejstvih, se ni mogoče znebiti vtisa, da večina medijev ne služi različnosti in multipaletni zastopanosti družbe, pač pa polarizaciji na večje stranke. A leta 2011 se je še pokazala še ena, za normalno družbo popolnoma nedojemljiva anomalija. Veliko medijev je pokazalo izjemno naklonjenosti niti ne stranki, marveč le enemu kandidatu, Zoranu Jankoviću. Kaj lahko iz tega razberemo? Najmanj to, da večina slovenskih medijev ne služi svojemu osnovnemu namenu, pač pa da so pod izjemno velikim diktatom nekih interesov! In kateri so ti krogi? To so vendar pokazali sami, koga so javno podprli. Polno drugih strank, ki se zaradi medijske "pluralnosti" nimajo priložnosti prebiti iz anonimnosti, pa niso namenili niti 10 sekund programa.

Danes niti najbolj razgledani ne poznajo začetkov medijskega in političnega razkola, kar pa ni ravno vzpodbudno, saj ne poznajo pravih dejstev in zato ne morejo pravilno soditi o današnjih dogodkih. V zadnjih 70 letih se je govorilo o škofu Mahniču, ki je razklal Slovence, kar pa ni res. več »»  S tem, ko je podal negativno oceno nekaterih takratnih liberalističnih literatov, je pač izpostavil svoje mnenje o neprimernosti njihovih vsebin ter podal smernice za boljšo družbo. V demokratični družbi je pa nekaj najbolj normalnega, da prihaja do različnih pogledov. Tudi v naši soseščini so jih imeli, a nikjer drugje se nasprotovanja niso razplamtela do tako nenormalnih razsežnosti razkola kot v Sloveniji. Ta pa še danes traja. V bistvu tako stanje kaže na duhovno ozkost in majhnost.