Zgodovina Evrope

History of Europe

© zgodovina.eu

To display this page you need a browser that supports JavaScript.

Uvodna stran

Etimologija

Bohinjska imena

Celovec

Domžale

Psihografija

Slovencev

Južnakov

Ciganov

Etimologija imena Celovec

Kot ostala mesta, je bil sprva tudi Celovec zelo majhno mesto. Starejšo naselbino izpostavljeno poplavam, je bilo potrebno večkrat obnavljati, zato je Bernard Spanheimski (nemara po materi Slovenec, glej poglavje: Dokazi o slovenskosti Koroške dežele) dal leta 1246 zgraditi mesto na varnejšem suhem otoku Cvelovcu sredi reke Gline, po katerem je mesto dobilo ime Cvelovec. Cvilovec/Cvelovec je dokumentirano kot staro slovensko ime, katerega izgovor se je sčasoma okrajšal (redukcija) v Cilovec oz. Celovec. Primeri oblike imena *cvilovьcь: rožansko narečje clowəc, clouc; krajnščina cəlouc, clouc; rezjansko cijuvac; tolminsko cvəlouc; Bača na Goriškem Cvilouc, ipd.¹

otok Cvelovec na reki Glini

Staroslovensko cveliti²/cviliti namreč pomeni žalostiti se, jadikovati, pritoževati se, tožiti. Zanimivo je staročeško ime Celovca, to je Želanec, ki izvira iz pomena žel/žal (= žal, na žalost)³, nato slovaška beseda želieť (= žalovati, biti žal, obžalovati).⁴. Podoben pomen ima tudi polski jezik. Poglejmo češke besede korena *žal-, ki se nanašajo na tožbo: žaloba (= obtožba, tožba, pritožba), žalobnik = tožnik, žalovat (= tožiti, vložiti tožbo, tožariti, pritoževati se, objokovati), itd.³ Lužiške besede pomenijo podobno: žałobiś (= tožba, pritožba, stok, tarnanje), žałobny (= tožeč, jamrajoč), žałosćiwy (= tožeč, stokajoč, tarnajoč, javkajoč, roteč).⁵ Tudi v slovenščini je *rota- povezana s tožbo: rota (= najvišje cerkveno sodišče), porota (= izbrani laiki, ki za ime sodišča odločajo od krivdi toženca), rotiti (= vztrajno prositi, prisegati). Ruska beseda žaloba (= tožba, pritožba).⁶

Brez večjega napora je razvidno, da češko ime Želanec izvira iz korena *žel-, katerega pomen je enak korenu *žal-. Sprememba samoglasnika v korenu besede tekom stoletij (v tem primeru e ↔ a) ni nič nenavadnega, a v tem primeru, kot je razvidno, češčina pozna še obe besedi. Glede na češke in druge besede izvirajoče iz korena *žel-, ki se tičejo tožbe in tožarjenja ter glede na nemško ime Klagenfurt (klage = tožba), ki je lahko le prevod prvotnega slovenskega imena Cvelovec, lahko suvereno trdimo, da ime Želanec vsebinsko pomeni mesto tožbe (tožba = žaloba/želoba, žela) Tako Cvelovec kot Želanec imata sorodna pomena in sicer v smislu pritoževati se, tožiti, žalostiti. Srbohrvaško žaliti se pomeni pritoževati se, tožiti. Prvotni pomen slovenske besede cveliti/cviliti je že davno poniknil v pozabo, nadomestil ga je izraz tožiti.

Celovec 1649

O prvotnem slovenskem pomenu veliko pove tudi poznejši nemški prevod klage = tožba, ki pomeni enako kot staroslovenska cvela = tožba, cveliti = tožiti. Cvela pa je le mehčana oblika besede Kvela (npr: pek-a → pek-ivo → pec-ivo), iz katere izhaja beseda Klevetati = obrekovati. Koren besede klev(etati) je nastal z obratom zloga (z metatezo) kvel(a). Torej *kvel- → *klev-. Besedi Cveliti (= tožiti, pritoževati se) in Klevetati (= obrekovati) imata očitno soroden pomen. Zanimiva je tudi slovaška beseda kvíliť (= stokat, jokat, narekat, cvilit).⁴ Ali češke besede kvil = stok, kvílet, kvílit = (tarnat, stokat, tožit, objokovat).³

Ime Celovec torej izvira iz staroslovenskega izraza cveliti²/cviliti (žalostiti se, jadikovati, pritoževati se, tožiti) in pomeni mesto tožbe, v sodnem smislu.

Etimološka analiza besed Cvelovec, Želanec in klevetati

je bila narejena 28.11.2010, avtor Marko Hrovat.

Dopolnitev etimološke analize

Strokovna razlaga

nazaj

Dopolnitev etimološke analize

Dne 15.9.2011 sem naletel na podatke, da so že mnogi (Luka Pintar, Primož Lessiak, Rajko Nahtigal, Fran Ramovš, idr.) raziskovali etimologijo imena Celovec, tudi iz pomena *cvil-, *kvil, vendar pa omejeni z nerealnimi jezikovnimi formulami, tega imena niso razrešili v meri, da bi bila teorija vsesplošno strokovno priznana. Ramovš je npr. znanstveno ugotovil, da Celovec že ni mogel nastati iz izraza *cviľa, ker: "naglašeno -âv- nikdar ne more dati -ôv-". Pri tem pa je velepriznani strokovnjak "spregledal" dve dejstvi:

1. V besedi *cvila pri zdravem razumu ni najti mehčanega L-ja (ľ), pač pa navadni, srednji L. Če bi v imenu celovec bival mehčani L, bi se ime mesta pisalo Celjovec (iz osnove cviljiti, *cvelj-, *kvilj-), ker pa je mehčani L v tem imenu prisiljena, umetna ugotovitev, se ime pravilno piše Celovec!

2. Tudi, če bi bilo res, da ne more preiti av → ov, to v imenu Celovec niti ni bistveno, ker Celovec NE izhaja iz izraza *cvila- in pripone (sufiksa) -vec, torej cvilavec → cvilovec, kot sklepa Ramovš, pač pa iz korena *cvil- in pripone -ovec, torej cvilovec →  Cvelovec → Celovec, brez namišljenega prehoda preko para -av-! Drugi primeri: *kol(o)- + -ovec → Kolovec, *bor- + -ovec → Borovec, *paj(e)k- + -ovec →  pajkovec, *ajd(a)- + -ovec →  Ajdovec, *Grint(a)- + -ovec → Grintovec, *hrast- + -ovec →  Hrastovec, itd.

Ko Fran Ramovš izvaja razlago iz primera cviľovьcь, pa pravi: "Dejstvo je, da je -ľo- v našem imenu staro, da ne more biti iz -ľa- in da je -ľo- v prvotni slovenščini nemogoča skupina. Radi tega je možno, da je to ime po Slovencih prevzeto od prebivalcev, ki so pred prihodom Slovanov prebivali v teh krajih". Pri tem pavšalnem sklepanju nič ne pove, kateri so bili ti prebivalci, če niso bili Slovenci. Z navedenim je Ramovš jasno pokazal, da ne zna razplesti imena Celovec in da celo dvomi v njegov slovenski izvor! Ramovš je tudi "spregledal" dejstvo, da Celovec ne vsebuje mehčanega L-ja (ľ), pač pa navadni, srednji L, sicer bi se ime zapisalo v obliki Celjovec.

Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kaj je priznanega strokovnjaka spodbudilo k neverjetni trditvi, da -ľo- v prvotni slovenščini ni obstajal. In to trdi prav za slovenščino, katere ime poleg slovaščine, izhaja prav iz besede *slovo-, ki je več tisoč let star koren, beseda Sloveni pa izvirajoča iz časa vpadov Nemcev na staro slovensko ozemlje. Če besedi cvila in Celovec ne vsebujeta mehčanega L (ľ), kot nepravilno trdi Ramovš, pa je L v besedi *sľovo- precej blizu mehčanega L. Mehčani L se pri izgovoru sliši v besed kralj, molj, itd. Več o tem.. Ob takih razlagah, se zdravorazumski človek mora zgroziti, kajti Fran Ramovš izvaja svoje trditve iz mnogih napačnih predpostavk, za katerih razlaganje tu ni primernega mesta.

Dopolnjeno 25.10.2011

Dodatna potrditev dognanja, da ime Celovec res izvira iz staroslovenskega izraza cveliti²/cviliti (žalostiti se, jadikovati, pritoževati se, tožiti) in pomeni mesto tožbe, v sodnem smislu, potrjuje sanskrtska beseda and-svar 'sodna odločitev'.⁸

Sanskrt bistveno mlajša veja istega, slovenskega jezika kot Slovenščina. Nastala je potem, ko so se po vdoru nomadskih proto-Germanov prek Pirenejev v Francijo, Sloveni pred kakimi 4000 leti odselili na rusko ravnico on od tam naprej proti Indiji. To dogajanje je zelo jasno razvidno iz genskih ostalin, ki so jih strokovnjaki razbrali šele pred nedavnim.⁹

Glede na to, da je Sanskrt bistveno mlajši jezik od Slovenščine, je pravilno smer razvoja potrebno iskati v Slovenščini. V tem smislu razvoj sanskrtske besede and-svar in njene povezave s Slovenščino prikazujeta spodnja primera:

cvil > cval > cvar > svar > and-svar

cvil > cvil- + -ovec > Cvilovec

Pomni tudi sorodnost slovenskih besed cvil in svar, ki se pomensko skladata oz. sta si zelo sorodni. Primerjaj besedo cvil v pomenu sodbe in besede izhajajoče iz osnove  svar, ki pomenijo: grajo, kaznovanje, preganjanje, itn., kar je vse skladno z vlogo, ki jo ima sodišče.

Besede in njihovi pomeni, ki so se razvile iz osnove svъr / cvъl so razvidne iz naslednjih primerov: svar 'graja', eng. 'blame, rebuke'; svaríti 'opozarjati, preganjati, kregati se, grajati (Trubar: svaril je njih nevero, Krel: tvoja zapoved svari vse hudo)', eng. 'to warn, to pursue, to quarrel, to blame (Trubar: he blame their irreligion, Krel: your order pursues all troubles)'; svaritel 'svarilec, opozarjalec', eng. 'warner'; svaritəv 'graja, kaznovanje, preganjanje', eng. 'rebuke, punishment, persecution'; svaríti 'graja, kaznovanje, preganjanje', eng. 'to rebuke, to punish, to persecute'; itn.

Dopolnjeno 6.11.2016

nazaj

Strokovna razlaga

Marko Snoj v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen, ki je izšel oktobra 2009, za ime Celovec navaja: "Ime je predslovanskega izvora in tako etimološko kot razvojno ni dokončno pojasnjeno. Mogoče je izhajati iz rom. *Aquilavu (kar utegne vsebovati lat. akua 'voda') v čemer naj bi najprej odpadel vzglasni a-, ker naj bi ga ljudskoetimološko imeli za lat. predl. ad 'pri, k'. Tako nastalo kraj. im. *Quilavu bi Slovani prevzeli kot *Kvilavu > *Cvьlòvъ iz česar bi dobili *Cvьľòvьcь > V(e)lôvec, Nemci pa kot *K(i)lāwu, kar bi se razvilo v današnje kor. nem. *Khlọ̄g (glede -g- prim lat. Drāvus > kor. nem. Trōg) v imenu Klōgnfúrt, standardizirano kot Klagenfurt. Drugi del nem. imena -furt pomeni 'brod, prehod čez reko'. Po podobni razlagi je treba izhajati iz rom. Aquiliu- s prvotnim pomenom 'kraj ob vodi' (k lat. aqua 'voda'), kar naj bi po napačni dekompoziciji rom. člena *l'Aquiliu > *la Quiliu dalo izhodišče za slovan. *Kviľu > Cvьľь (to pa s pripono *-ovьcь nar. Clôục) in kor. nem. *Klōg v Klōgnfurt...".⁷

Razlaga kot jo podaja Marko Snoj je precej zapletena, z mnogo izvedenkami celo iz latinščine in jezika ljudstva, ki naj bi pred Slovenci živeli na tem prostoru. Oblikovana je "strokovno znanstveno", tako kot je danes v navadi v dobršnem delu uradne znanosti. Koliko je tako napletena razlaga verjetna in uporabna ter resnici vsaj blizu, pa je druga plat stvarnosti. V kolikor bi se naši predniki tako zapletali v vsakdanjih stvareh, kot so se po mnenju strokovnjaka (drugi primeri iz etimološkega slovarja) pri poimenovanju krajev, predmetov, itd., bi verjetno ne preživeli do današnjih dni.

nazaj