Zgodovina Evrope

History of Europe

© zgodovina.eu

  RAZISKAVE 

JEZIK

  POLITIKA  MEDIJI  SORODNO 

To display this page you need a browser that supports JavaScript.

     
     

Uvodna stran

 

Etimologija

Bohinjska imena

Celovec

Domžale

 

 

Psihografija

Slovencev

Južnakov

Ciganov

 

Etimologija bohinjskih imen

 

 

 

Že dalj časa se kot laik zanimam za krajevna lastna imena v domačem Bohinju. Mnoga so nerazumljiva in prav ta skušam razvozlati. Za nekatera imena mislim, da mi je to uspelo. Ker pa sem že kar v poznih letih in ne bi rad, da bi moje ugotovitve šle v pozabo, sem se odločil, da vam jih napišem.

 

 

 

Bohin (Bohinj), Pole (Polje)

 

Začel bom z imenom Bohinj, ki naj bi bil po mnenju jezikoslovcev staroselskega izvora. Razložil bom, kaj me je napeljalo po mojem mnenju na pravilen izvor besede. Pred leti sem videl na televiziji kratek posnetek, kako je star možakar v Selški dolini kuhal oglje. V roki je držal debelo dolgo palico, s katero delajo oglarji luknje v kopo. Rekel je, da so tej palici včasih rekli "boh". Ob tem prizoru sem se spomnil, da sem kot otrok večkrat slišal starega soseda, gozdnega delavca pripovedovati, kako so včasih "bohali". Takrat nisem vedel, kaj naj bi ta beseda pomenila. Ob omenjenem televizijskem posnetku pa mi je postalo jasno, da "bohanje" pomeni kuhanje oglja. Nenadoma sem zaslutil, da se v tem "bohanju" skriva tudi izvor besede Bohinj.

Oglarjenja je bilo v časih železarstva v Bohinju zelo veliko. Zato ni prav nič čudno, da je celotno območje dobilo ime po njem. Za to svojo domnevo sem dobil tudi dokaze:

  1. Franc Ceklin navaja podatek iz urbarja blejske gosposke iz leta 1602: Markuševe njive na Bohinjci (v Srednji vasi).

  2. Na Jelovici je še danes ohranjeno ime Bohinjka, ki poleg imena Markonova dolina, izpričuje dobo železarstva v Bohinju. Marconi je bil eden od lastnikov bohinjskih fužin.

  3. Na blejski strani Pokluke je ledinsko ime Bohinjska roven (ravan). Lastniki iz Zasipa se sprašujejo, zakaj "bohinjska", če ni bila nikoli v lasti Bohinjcev. Da gre za kraj, kjer so kuhali oglje, pričajo številni sledovi kopišč.

  4. Nad Uskovnico se del rovtov imenuje Na Pšincu. Po mnenju jezikoslovca naj bi ime izhajalo iz peščenca. Ime peščenec se v Bohinju sploh ne uporablja. To je izrazito strokoven izraz. Prepričan sem, da po srenjsko povedano ime "Na Pšincu" pomeni "Na Bohinjcu". Ta teren poznam in je zelo podoben terenu na Ratitovcu, kjer je zelo veliko sledov kopanja rude.

  5. V bližini vasi Bistrica je ledinsko ime Pukle (tudi Buhle). Na primorski strani, v bližini Podbrda je Bohinc, v Jezerski dolini pod Rabeljskim jezerom je Bohnica.

  6. Na priloženi fotokopiji stare zemljepisne karte Bohinja, je med Zgornjo Bistrico in Pozabljenim, zabeleženo ime Bochain. Znak ob imenu nakazuje, da je bila tu železarska dejavnost. Včasih so ženske tu po krtinah nabirale lepo črno prst (ostanki kopišč) za na grobove.

  7. Kar nekaj primerkov priča, da so njihovi lastniki nekoč "bohali" (oglarili): Boh, Bohl, Bohte, Bohle, Bohinc, Vohinc, Bohanec, Bohak, Bahovec, Pohor, Pahor, pa še kakšen je. Isto dokazujejo tudi hišna imena: Pukunek (bohovnik) na Bistrici, Bošte na Gorjušah, Boštic v Zasipu.

  8. Tudi obok in kopa sta si podobna.

 

 

Za naslednje trditve nimam trdnih dokazov, vendar menim, da bi raziskave moje domneve potrdite.

 

Spodnja bohinjska dolina se imenuje Bukova dolina, prebivalci pa Bukovci. Sodim, da se je dolina prvotno imenovala "bohovska" dolina, prebivalci pa "bohovci". Znano je namreč, da je bilo največ oglarjenja in železarjenja prav v tej dolini.

 

Na komni je hrib imenovan Bogatin. To ime se mi je od nekdaj zdelo nenavadno. Naši predniki so bili preprosti kmetje in niso dajali tako izumetničenih imen. Tudi poudarek na prvem zlogu kaže na drug pomen imena. Jezikoslovci ugotavljajo, da se je Bogatin na tolminski strani imenoval Bogatec, kar naj bi bil tudi priimek okrog Tolmina. Pri Bovcu sta ledinski imeni Bohata in Na Bohatah. Iz teh dveh imen sklepam, da je bil Bogatec v resnici Bogatec in da je Bogatin v resnici Bohatin. To so torej kraji, kjer so žgali oglje in so gorele železarske peči. Torej so tudi tu bohali. Dokazano je, da je bila Komna nekoč gozdnata. Še danes se sledijo kopišča, najdena pa je bila tudi žlindra. Sta pa tu tudi dva hriba, ki se imenujeta Kuk, kar dokazuje, da so tu "kuhali" železo. V tej zvezi bi povedal svojo domnevo, da bi morda tudi Bovec nastal iz Bohovec. Bovčani ime Bovec – Boouc zelo potegnejo.

 

V spodnji dolini je vas Polje. Že dolgo pred razrešitvijo imena Bohinj sem ugotavljal, da Polje nimajo nobene zveze s poljem. Polje izgovarjamo Bohinjci kot Pôle (na Poleh). Upal bi si trditi, da so sedanje Polje bile prvotno "bohle", tako kot že omenjene Bukle (Buhle) pri vasi Bistrica. Iz priložene karte je razvidno, da na njej te vasi sploh še ni. Pač pa je zahodno od sedanjih Polj že naselje Laški rovt, torej kraj, kjer so bili naseljeni laški železarski delavci, ki so jih italijanski lastniki fužin pripeljali v Bohinj. Ti Lahi so v neposredni bližini "bohali" in talili železo. Vas, ki je pozneje nastala na tem mestu (na bohlah), so vaščani imenovali Pohle, ki so se pa s časom spremenile v Pole (narečno).

 

Bohanje pa se pojavlja tudi v prenešenem pomenu. Poznam pojem "opohan" tudi "opokan". To pravimo za človeka, ki ima, kot pravimo "debelo kožo". Opohanec je torej človek, ki je na debelo obložen, kot so obložene bukove cepanice v kopi.

Sparšujem se, ali je Bohor in Pohorje morda tudi kaj v "žlahti" z Bohinjem?

 

 

 

Bohin (Bohinj), Pole (Polje)

Bled, Pozdor (Studor), Storeč

Strme, Strženica

Žlan, Nomen (Nomenj), Lepence

Češnjica, Jereka, Koprivnik, Kok

Klince, Zapreševje, Šavnica, Kras

Komarča, Komna, Vrtovin

Ptonc, Voje, Vizgare

Lebna, Kazanca, Brod

Kobla, Šavnik, Ratitovec

Pokluka, Porezen, V Strženih, Bareča, Naklo

Za konec

Ocena etimologa

 

 
     

nazaj

    
    
     
     
  

Bled, Pozdor (Studor), Storeč

 

 

Tudi krajevno ime Bled naj bi bilo predslovanskega izvora. Jaz menim, da ime ni tako staro in da izvira iz nemške besede Fels (skala). Večkrat sem slišal, da včasih Bohinjci niso rekli Bled, ampak Bləs. Naši predniki so marsikatero besedo po svoje zasukali in je tako Fels postal Bləs. Če so morali iti h gosposki na grad, so rekli, da gredo na Bləs, torej na zasukani Fels. Ta Fels (Bləs) se je počasi raztegnil na širše območje. Če je včasih kdo šel v Zagorica, v Želeče ali na Rečico, ni rekel, da gre na Bled, ampak je omenil ime, kamor je šel. Naj omenim še to, da je za starejše Bohinjce Bled še vedno Bləs, prebivalci pa Blesci. Za to razlago se mi zdi kar trden dokaz majhen grič, ne daleč severno od grajskega griča, ki je prava miniaturna kopija skale z gradom. Ta mala navpična skala, ki je na vrhu tudi pozidana, se imenuje Bledec. Prav neverjetno se mi zdi, da ta zveza pri raziskavi imena Bled ni bila opažena, ali pa le jaz ne vem zanjo.

 

Studor je napačno ime vasi, katera izvirno ime je Podzdor, v narečju Pozdor. Moramo vedeti, da je bilo ime Studor zapisano pod avstrijsko oblastjo, ko zapisovalci morda sploh niso obvadali našega jezika. Si pa tudi težko predstavljam, kako bi Avstrijec Podzdor sploh spravil z jezika. Oče, ki je bil doma iz te vasi, mi je še v zadnjem letu pred smrtjo večkrat omenil, da Studor ni pravo ime in da so v njegovih mladih letih še vsi govorili Pozdor (narečno), vaščani pa so se imenovali Pozdorci (Podzdorci). Danes le malokdo uporablja to prvotno pravilno ime. Nemška popačenka se je trdo prijela. Ime izvira iz podrtja (zdrtja) hriba ob nekem potresu, ki je znano tudi iz ljudskega izročila. To dokazujejo ogromne skale, ki so razvaljene ob vznožju hriba. Studorjev, Stodorjev ali Stadorjev je v Sloveniji, pa tudi zunaj nje, skoraj do švicarske meje veliko in po mojem vsi izpričujejo zdore gora in našo nekdanjo poselitev. Sledovi teh zdorov gotovo obstajao še danes in če bi jih raziskali, bi bile ugotovitve, zlasti tiste izven Slovenije lahko prav zanimive.

 

Ta od potresov povzročeni zdor, pa se pojavlja še v drugih imenih: Storeča raven, v narečju Storeč rovn in Storeč vrh, narečni Stareč vrh, naj bi dobila ime po nekem Staretu (narečno Stareč). Menim, da to ne bo držalo. Neverjetno se mi zdi, da bi bil nekdo lastnik tako velikega kompleksa, še najmanj pa cele gore. Zelo verjetno pa je, da je nastal priimek Stare iz Zdore, kar bi pomenilo nekoga, ki ga je prizadel potres. Na primorski strani je priimek Stres z enakim pomenom kot Zdore. Stareča raven je bila prvotno Zdoreča raven in Storeč vrh je bil Zdoreč vrh. Pod cesto, ki pelje pod Storečo ravnjo, so še danes jasno vidne brazde, ki so jih naredili zemeljski plazovi, pa tudi pod Storeč vrhom so vidni zdori, ki jih je povzročil potres.

  
     

nazaj

    
  

  
     
  

 

  
  

Strme, Strženica

 

 

Pod Nemškim Rovtom so Strme, ki pa niso prav nič strme. Spodnji del je kar ravninski, le zgornji se rahlo dviga proti goram. Tudi to planoto je očitno ustvaril potres. To dokazuje grbinast teren, ki so ga lastniki sedaj sicer zravnali. Se pa oblika tal na nekaterih krajih še vedno malo spreminja, kar dokazuje, da se zemljina še ni dokončno umirila. Na starejših kartah so Strme označene kot Strmne. Po mojem mnenju je bilo prvotno ime Zdrmne.

 

Potresi, nekoč so kot kaže rekli potresi, so bili vzrok za še več na prvi pogled nerazumljivih imen: Nad vzhodnim robom vasi Bistrica, so Strzi in je potok Strženica. Po ljudskem izročilu je med Požarjem na rovtarški strani in Breznikom na ravenski strani, tekel potoček, ki ga je bilo lahko preskočiti. Ob nekem potresu pa se je utrgal plaz. Nastal je globok usad in pojavil se je potok. Ta preoblikovani teren, so naši predniki imenovali Stresi, potok pa Stresenica. Na Pokljuki najdemo ime Stresenica in Strženica. Tu je Stresen vrh in Stresena dolina, v Krmi pa Stresena loka. Na koncu Strzi, že v ravninskem delu obstaja ime Ugovc. Tu je sedaj zraslo novo stanovanjsko naselje, ki se bo imenovalo v Strženici (ko bi bilo vsaj na Strženici), namesto na Ugovcu. Izvor tega imena je vogle. Ker je površina majhna, je iz vogla nastal voguc (narečno) in končno iz voguca Ugovc. Menim, da bi bilo bolj prav, da bi za novo naselje uporabili to izvirno staro ime.

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Žlan, Nomen (Nomenj), Lepence

 

 

Imena bohinjskih vasi so v glavnem razumljiva, razen Žlana, Nomenja, Lemenc in Studorja, ki sem ga že pojasnil. Ime vasi Žlan in hriba Selo (v narečju Sel), sta morda edini imeni, ki izvirata še od staroselcev. Pokojni Ivan Pirkovič je nekoč pisal, da selo ni nikoli v slovenščini pomenila vas, ampak je to ime nastalo iz predslovanskega imena selis, ki naj bi pomenilo utrjeno postojanko. Hrib Selo nekako zapira vhod v bohinjsko dolino in je na vrhu izravnan. Prav tako je vas Žlan (iz Selan), na izpostavljenem griču in na obeh krajih so bile najdene arheološke izkopanine, ki bi lahko pričale o nekakšni utrdbi. Obe imeni naj bi torej nastali iz staroselskega imena selis, ki je pomenilo utrjeno postojanko.

 

Po strokovni domnevi, naj bi bil tudi Nomenj staroselskega izvora. Toda ta domneva ne drži. Ime Nomenj je nemškega izvora in izhaja iz imena Neu Ming, kar pomeni nov železarski obrat. To je dokumentirano dokazano in tako se je vas med nemško okupacijo tudi imenovala. Na Gorjušah je bil menda Ober Ming, torej zgornji železarski obrat. Toda to ime se ni prijelo. Ker so se železarske peči po slovensko imenovale ješe, naj bi se Gorjuše prvotno imenovale Gornje ješe.

 

Lepénce so lepa vasica, pa niso dobile imena zato, ker so lepe, ampak zato, ker so zrasle ob savskem produ, ki se je morda imenoval lepence. Natančno ime tega proda ni znano. Vsekakor pa je ime imel, kar potrjuje lepenje, ki je zraslo na njem in ime vasi. Zdi se mi, da je ta prod iz debelejšega kamenja, ker po mojem opažanju raste lepenje le na takem produ. Vsekakor ime vasi izvira iz imena tega proda.

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Češnjica, Jereka, Koprivnik, Kok

 

 

Dvomim, da je češnjica imenovana po češnjah. Češnje v Bohinju slabo obrodijo in tega drevja Bohinjci niso sadili, ali vsaj zelo malo. Bolj verjetno se mi zdi, da ime izvira iz čednice (otrebljeno zemljišče, Četež, Četeže, Čedež).

 

Jereka naj bi po jezikoslovcu Bezlaju izhajala iz italijanščine garrica (prostor, kjer raste hrastje). Po mojem, pa to ime izvira iz imena potoka Jərečica, ob katerem je vas. Jerečica ima strm padec in številne naravne zajezitve, imenovane jərje. Ob tem potoku je bilo včasih menda sedem mlinov. Spomnim se starejšega Jerekarja, ki je lepo rekel v Jərič (v Jereki).

 

Koprivnik nima nobene zveze s koprivami. V starejšem delu vasi je več vodnih izvirovin in je ta del precej vodnat. Zato je izvirno ime gotovo bilo Kropivnik (tako kot Kropa), ki pa je pozneje zaradi premeta (ogniše àgoniše) postalo Koprivnik. Popolnoma enak primer je Kropivje v bližini vasi Bistrica, kjer voda vre na vseh koncih na dan. Kopriv pa v Koprivju ni.

 

V Bohinju je zelo veliko imen Kok ali Kuk, v Uskovnici je ime na kovceh (na kokcih). Samo okoli Stare Fužine je kar pet Kokov. Vsa ta imena izpričujejo, da so tam "kuhali" železo. Tudi hišni imeni Kokc na Poljah in Ukc (verjetno iz Kukc) pod Studorom, kažeta na železarstvo. Sledovi železarjenja so tudi v ledinskem imenu Peket (v bližini vasi Bistrice) ter Pekovec in Pečana na Jelovici.

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Klince, Zapreševje, Šavnica, Kras

 

 

Takoj za vasjo Bistrica so Klince. Tu je Sava naplavljala mivko (glino), ki se je nabirala na ločenih krajih. Od tod izvirno imen Na glincih. Tudi pri Ljubljani so Glince.

 

Ob levem bregu Save je Zapreševje. Ker ja ta prostor za bregom, je bil imenovan Zabreževje.

 

Na severni strani vasi Bistrica, se nad Savo dviga hrib Šavnica (iz Viševnica). Tako pa se imenuje le severna stran (v narečju Uševənca), Bistričani pa južno stran imenujejo Kras.

 

Južna stran je strma, deloma z navpičnimi skalami in poraščenimi policami. Enako so grajena tudi Krasca nad Rudnim poljem in Krošnja na Spodnji Komni. Pri tem imenu sem se spomnil na krošnjo (za nošenje), ki ima tudi navpično steno in ravno polico in na drevesno krošnjo, ki je tudi podobno grajena. Ta bistriški Kras mi je vzbudil domnevo, da obstaja podobnost s primorskim Krasom. Morda je celoten primorski kras dobil ime po skalnatem (in tudi poličastem) kraškem robu. Če se prav spomnim, se v preteklosti za to območje ni toliko uporabljalo ime Kras, ampak na Krasu. Po tem razmišljanju naj bi celotnemu Krasu dal ime skalnat kraški rob, ki se je morda tako imenoval. Seveda je pa to le domneva. Znana je tudi vas Krašna, ki je tudi v strmini. Ime Kras se pojavlja tudi v prenešenem pomenu: Če nekaj krasimo, dodajamo ali obešamo okraske, tako kakor je dodano rastje na pustih skalnih policah.

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Komarča, Komna, Vrtovin

 

 

Komarča je planincem dobro poznana. Malo manj izkušeni morajo na nakaterih krajih malo poplezti. Ko otrok začne lesti po vseh štirih, pravimo, da že komará. Tudi kumara leze in komarče za sušenje sena tudi poznamo. Naši predniki so najbrž prej lezli no njih, kakor po lestvi (leztvi).

 

Izvor imena Komna naj bi bil v kamnu. Sedaj je res precej kamnita, vendar v preteklosti, kot sem že omenil, ni bila. Je pa v večjem delu bolj gričevnata, kar bi morda kazalo na ime holm. Vsekakor dosedanja "kamnita" strokovna razlaga ne drži.

 

Vrtovin, majhna vzpetina na severovzhodni strani jezera, naj bi po strokovnem mnenju dobil ime po italijanskem "ortone". Kadarkoli sem prišel na to vzpetino, se mi je vedno zazdelo, da sem prišel na vrt. Obširen prostor je lepo zravnan, gladek in po robovih okrašen z grmovjem in pravilne štirikotne oblike. Ne gre mi v glavo italijansko poreklo imena. Mislim, da je bila tu storjena napaka, kot pri Jereki.

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Ptonc, Voje, Vizgare

 

 

Slavist ugotavlja, da je Ptonc, ime potoka v Srednji vasi nastalo iz "v potoce", kar je po mojem zgrešeno. Potok včasih je, včasih ga pa ni. Ob suši potone, zato je Potonc, ali po srenjsko Ptonc.

 

Tudi Voje niso nastale iz Loge, kot trdi stroka, ampak se je ta lepa dolina v preteklosti imenovala Vodje. V celotno dolino se iz obeh strani gora zliva veliko večjih in manjših potokov, na koncu doline tudi slap. Zlepa ni najti tako vodnate doline, kot so Voje.

 

V fužinarskih gorah so Vizgare, tudi Bizgare. Ime pripoveduje, da je tam nekoč pogorel gozd. Iz tega imenaje nastala tudi iskra in priimek Iskra (Pogorelec), ki v Bohinju ni tako redek.

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Lebna, Kazanca, Brod

 

 

Na vzhodnem delu Senožet so Lebna, ki so bila prvotno najbrž Hlebna. To so precej strmi gladki rovti, ki se v treh širokih brazdah vzpenjajo proti vrhu Šavnice. Te brazde so lepo zaobljene, da so izbokline podobne hlebom. Ta teren so izoblikovai plazovi. Tudi sedaj se večkrat opazi kakšno rano.

 

Na zahodni strani Senožet pa je Kazanca. To ime bi lahko spominjalo na to, da so tu laški delavci, železarji postavili svoje koče (case). Tu je tudi studenec, kar še bolj potrjuje laško naselitev.

 

Vas Brod je zrasla ob savskem produ. Težko si predstavljam, da je bil na Savi brod, saj je Sava plitva in ozka in je ni težko premostiti. Rekel bi, da so Brojani svoji vasi rekli na Produ.

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Kobla, Šavnik, Ratitovec

 

 

Ime hriba Kobla naj bi po trditvi slavista nastalo iz kobile. Menim, da bi si vsakdo, ki raziskuje izvor imena nekega kraja, ta kraj moral ogledati. Ves gorski greben od Komne do Koble je skalnat in strm, zlasti na južno stran. Malo pred Koblo pa se zniža in postaja vedno bolj zaobljen, pa tudi travnat. Prav na Kobli je ta prehod izrazito razviden. Na Kobli so včasih kosili. Tu je ledinsko ime Snoviša, kjer so nekoč stale svisli. Ime Kobla nedvomno izpričuje zaobljenost in gladkost terena. Podobno ime ima tudi Obla gorica, majhen travnat grič ob robu Radovljice.

 

Po istem strokovnem mnenju, naj bi hrib Ščavnica dobil ime po ščavju. Že samo ime te rastline pomeni, da raste tam, kjer se živina iztreblja. Na Ščavnici pa ščavja ni, pa tudi nobene krave še nisem videl tam. V narečju se hrib izgovarja Uševənca (Višelnica), kar je znan pojem. Popolnoma enak primer je Šavnik, kjer tudi ni ščavja in krav.

 

Po mojem mnenju je ime Ratitovec nastalo iz Rudidivec. Nikjer drugod ni toliko sledi izkopavanja rude, kot prav tu. V planinski koči je razstavljen velik kos železove rude.

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Pokluka, Porezen, V Strženih, Bareča, Naklo

 

 

Ime planote Pokljuka je morda nastalo iz Pod Kleka (narečno), saj se to območje razprostira pod Klekom.

 

Ime gore Porezen je sicer izven bohinjskega območja, pa bi kljub temu izrazil domnevo, da ime izhaja iz oblike gore. Izgleda namreč, kot da bi bila odrezana, porezana.

 

Nad Ribčevim lazom je ledinsko ime V Strženih. Prvotno so temu kraju gotovo rekli V Streseneh (narečno).

 

Bareča dolina je precej vodnata. Ime je podobno barju, pa tudi če kaj zmehčamo, pravimo, da obarimo. Zmehčanemu gnilemu lesu pravimo, da je operet (obaret). Tudi Perečki lati kažejo na isti pomen.

 

V zgornjem delu jezera, se od južne obale proti goram vleče precej obširen teren, ki se imenuje Naklo, tik ob jezeru Naklova glava. Po mojem je ta Naklo nastal iz naklona. Z mostu pri Sv. Janezu, pa tudi iz Ukanca se lepo vidi, kako se ta gozdnat teren v dolgi ravni črti z blagim naklonom dviga od jezera proti vznožju gora. Ta naklon je tako vpadljiv, da ni nič čudnega, da so naši predniki to zemljišče imenovali po njem. Očitno je Naklo plazovina, ki se je nekoč odtrgala od gora in je zasula tudi manjši del jezerske kotanje.

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Za konec

 

 

Nekaj nejasnih imen mi je uspelo razvozljati, gotovo pa je kaka moja domneva tudi napačna. Mnoga imena pa svoj pomen še skrivajo in ga bo morda odkril kdo, ki bo za to delo strokovno usposobljen. Čas pa se hitro odmika in bo to odkrivanje vedno težje. Krajevna, ledinska in gorska imena so naša kulturna dediščina, za katero smo dolžni skrbeti. Žal pa se ta dediščina z opuščanje planin in zaraščanjem travnikov vedno bolj izgublja. Imena bodo ostala le v še živih planinah, ob lovskih prežah in stezah in ob planinskih poteh.

 

P.S:

Da smo Bohinjci pravi mojstri v spreminjanju imen, kaže naslednji primer: Dolgo sem se ubadal s hišnim imenom Objan, ki je na Savici in na Lepencah. Na koncu se mi je posvetilo, da je izvirno ime Vodnjan in sicer zato, ker sta obe hiši od vseh drugih najbližje Savi. Če smo iz Ravnikarja, vaščana iz Raven naredili Rauharja, ni nič posebnega, da se nam je pa iz Vodnjana posrečilo ustvariti Objana, pa je že prava mojstrovina.

 

Franc Žmitek

Bohinjska Bistrica

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Ocena etimologa

 

 

G. Franc Žmitek je svojo študijo, ki jo je skrbno pripravil poslal na SAZU, Novi trg 3, Lublana v upanju, da bo pripomogla k višji ravni slovenske znanosti, ali pa da bo vsaj zdrava odskočna deska za nadalne raziskave bohinjskih imen. SAZU je preučitev gradiva zaupal Silvu Torkarju, ki je 5.1.2009 avtorju kratko odgovoril in poslal kopijo svojega članka, iz Slavističnega kongresa v Ohridu, ki govori o Bohinju. Spodaj si lahko preberete del celotnega članka, ki govori o imenu Bohinj:

 

"Najstarejši zapisi za Bohinj so 1065–1075 Bochingun, 1085–1090 Bochingin in 1120 Uochina (Kos 1975: 688), Bezlaj pa jih je prezrl, ker se navajajo pri Srednji vasi v Bohinju. Posebnost prvih dveh je nemška substitucija slovenskega množinskega obrazila -ingen za -jane, saj se je toponim sprva očitno pojavljal kot stanovniško ime. Že slovaški jezikoslovec Stanislav (1948: 63) je trdil, da je pri toponimu Bohinj treba izhajati iz slovanskega antroponima Bohъ, le da slednjega ni podrobneje razložil. Glede na paralele v slovanskem svetu od Ukrajine (Любохини v Volinju, 1564 Lubochinie, Šulgač 2001: 81), Poljske (Lubochnia, 1335 Lubochen, 1391 Magna Lubochijna, 1400 Lubochnya Maior, se razlaga iz nekdanjega *Lubochynia, iz osebnega imena Lubocha s priponskim obrazilom -ynia, NMP VI: 210), do Češke (Libyně razlaga Profous 1949: 605 iz os. i. Lib < Ljub s pripono -yně) pa je mogoče Bohinj zadovoljivo pojasniti iz antroponima *Ljubohъ in obrazila -ynь, pri čemer je že zelo zgodaj odpadel nenaglašeni prvi zlog. V 11. stol. se je k *(Lju)bohynь (dolъ) pritikalo še stanovniško obrazilo –jane > *(Lju)bohinje, ki pa se je, sodeč po zapisih, že v 12. stol. začelo opuščati. Zanimivo je ime Bohinji lazi v kraju Češnjice v Tuhinju (TTN5)".

 

Marko Snoj, Torkarjev tesni sodelavec, je pri izdaji Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen, ki je izšel oktobra 2009, popolnoma ignoriral Žmitkove ugotovitve. Tudi tiste, ki so očitno pravilne in jasno ter nedvoumno razlagajo etimologijo imena. Tako je v tem slovarju za kraj Nomenj zapisano: "Ime etimološko ni zadovoljivo pojasnjeno. Kaže, da je izpeljano iz nekega osebnega imena, vendar ni znano, iz katerega.".1 Medtem ko je Franc Žmitek jasno razložil, tudi z zgodovinskimi navedbami imena, da Nomen izhaja iz nemškega imena Neu ming (izg. nojmin), ki se je poslovenil v nomenь oz. Nomen. Žal tisti, ki slepo, kljub številnim dokazom, še vedno vztrajajo pri nastanku krajevnih imen iz osebnih imen, ignorirajo dobre rešitve in razlage, zelo škodujejo razvoju in napredku naroda.

 

1  Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Marko Snoj, Založba Modrijan, Lublana 2009, str 283
  
     
     
     
     
  © zgodovina.eu.  -  kopiranje vsebine brez dovolenja je prepovedana  
  Stran je bila nazadnje spremenjena 19.01.2018  
     
     
  

nazaj