| Daješ, plačuješ državi že spet, za družbo, otroke, da bol'ši bo svet. Ozreš naokrog se, saj nekaj pa je, glavnine ne vidiš, drobtinice le. Imajo ideje za budžet sušit, to biznis je danes, brez rizika bit. Veliko za Forum, en mal pa za se, prek Kajmana šiba denarce svetlé. Kdo delal, kdo mislil in se potil, navajen ni tega, je partijec bil. Z navlake sistema deželo okuje, mafijskim botrom pogače nasuje. Je bol'še bit frajer in družboslov, lagati, kvantati, prodajati "show". Učinka nobenga iz svoje glavé, razuma lih tolk, da podkupi si vse. Spet lét naokoli obrne se štir', že brus'jo jezike, spet bo špetir. Tros'jo oblube, da zlati bo svet, na infuzije cevi so vajeni ž'vet. Besede tko sladko, tak milo pojò, od same radosti se vname uho. Želodec pa štrajka, ne mara besed, dejanje mu godi, bo lep in napet. Pobarvat se da po petkrat če češ, le dosti procentov pr'klop' ga na keš. Od Moskve do Tita v mafije svet, prek trupel slovenskih skor' 70 let. Nesreča natrga vmes mreže gosté, Slovenec iz Juge se dvigne in gre. Oj kako trudi se zgrabit, pobit, je narod enoten, pa mora spustit. Ni dolgo, ni čakat Slovenije svit, podtalno rovari in plete zakrit. Afere proizvaja in dviga meglé, Slovenijo veže v Balkana temé. Le narod enoten lahko se bori, prot' jezika izdajstvu, požtrnosti. Moč sloge ga libera tko prestraši, razdvajat priložnosti več ne spusti. Se smeje in godi in pravi lepo, da ti ga ne uganeš v bučo mehkó. Si cilja zadal je, da zanj vse nar'di nit' laž in ne truplo v napoto mu ni. Iz moskovske šole ugleda nov svet, naprej brez zavore, se žêne povzpet. Bori prot' boržuju lastnine v besed', ko vojne je zmagal, si sam dal je vzet. Domovinske in pametne stalno črti, utiša, izžene, sistem to veli. Dóma branitel' prepreči zavzet, pamet razkrinka pa čredi naklep. Vse stokrat preverjeno rušit hiti, ideje sprobava, v oblakih gradi. Spirala meglena seseda se v nič, ubogat ne hoče petletke hudič. Sistem pa ne crkne dokler je diktat, nadzira, psihira ta mafijski brat. Slovenijo molze, da ščije krvi, po Savi napaja, naj Juga cveti. Za trhlimi vrati je kotel, je smrad, sprejema, odloča tam veliki brat. Nobenega posla ne moreš dobit, brez mafije značke se piši v rit. Se strese devetdeset leta ta spak, skor' mreže razpete izgúbil levak. Le cirkus volilni, nov javni teater, karte spod suče star mafije pater. Demos vnemaril je družbe gredice, jih štihat ne nehajo libera psice. Ker varna več ni sistema opora, kremple zariva še globje v stvora. FDV, FF in celo PF vzgaja kadre take, da Hitler jungen so videti kot male spake. Jih prepričuje dneve, mesce in leta, dokler jim duša v libero-psihotik ni odeta. Nekatere, no tiste bolj labilne, v psov zvestobe izvežba silne. Poslušno slepi brez vprašan', juriš, na juriš v zablode jim bran. Zgodovina, ne jezik več zibeli nima, trga ju, golta rdeč jastreb režima. Prebavi v traktu slovenske potice, iztisne pa žolčasti drek inkvizice. Karantana Slovenje ostal majhen kos, še tega nam blati, še to jim gre v nos. Nam krči levak še ostanke te bore, ponuja sosedu, daj hočeš, na tole. Voluhar odurni spod rije in mlaska, Karantana drevesu posipa tabaska. Hira drevo že skor brez korenin, se riše v daljavi izdajstva kamin. Iz mogočnega gozda dela planjave, prostora za pleve in zelnate glave. Sijajno gojišče ran doma zavesti, zmore brez boja vsak tujec zasesti. Svobode, razuma so polna jo usta, če hočeš raziskat te cel'ga pohrusta. V družbeno breme te fak-ol-teste, proizvajajo liberu stražice zveste. Glásno mladini vtira in tumba, plutja Slovana s Karpatov Kolumba. Dokazov, zapisov, materije nima, ma druge načrte zvestobi režima. Vrhunsko razišče v imenu vseh nad, Slovenec nastane pred 16 dekad. Pod senco Slovana južnega gosto, megli korenine Slovencu neznosno. Slovenec in kajkavec južni Slovan, skoz žuga preteče v sfere prodan. Kdor ve za resnico mu jasno povsod, bližejši ko juga je brata zahod. Družba civilna aktivno preverja, v uzde udene, državo usmerja. Mafijska žlahta ma prakso obratno, to družbo vklene v cirkusa platno. Navzven topota prav jezno noró, od zadaj pa mucka in stiska z njo. Liberal te brigade ted' pošle v napad, ko laž argumenta ga stiska za vrat. Liber je čuden, ma družbe ušesa, ne ustavi ne zid ga, ne pasja telesa. Po firmah in klubih vohune nastavi, novice z njih črpa kater je ta pravi. Levak mnogo-pulant vele zablode živeti ne more brez medij oprode. Že dolgo predolgo za libera bando, vse medije pahne pod svojo komando. Propagande trobilo že širi levaško, skor sedem dekad ga pita s' flaško. Slovenec ne sajna dost', niti razbira, kaj libera kača v možgane gravira. Kdor hotel resnico je drugo kazati, plane po konci, neskončno ga blati. Neodvisnost siroti v bran se posili, resnica je libera, strašno jim cvili. Koder le vpliva na um kaj preozek, tros'jo lažice Slovencu v mozek. Varen ni medij noben pred to kliko, vižo balkansko in juga omiko. Izdajstvo hijene prek strupa zabave, tiho, nedolžno servira v glave. Delijo magnetom se mafijske d'narje, udinjat Balkanu se Zrnec ne obvarje. Teta natali je liberu smrt, Slovencev preveč, zavleče načrt. Javno sramuje in sterilizira, naroda cvetje aktivno zatira. Hoče prostora za multikulture, Slovenec v napoto je te avanture. Od tujcev pa vabi največ Balkane, jasno se svita podrobnost nakane. Da videti bi b'lo, da vse to ni res, počasi, previdno rotira ta ples. Právlice vmes ti marná ekselenca, tak misliš si ti, da ščiti Slovenca. Krona naslade te bande plesnive, ščitit balkanske gre mafijce ušive. Izrabi krivice brezpravne množíce, mafijo zlije v prebrisane tice. Tolerance in strpnosti usta so polna, a dela prav kontra, ker glava je bolna. Ni videl še svet tko nestrpnih barab, tak govor sovražni od libera bab. Svoje mladike izvežba v klike, v sovraga Slovencu bolesti velike. Je liber ta pravi le z juga krstitke, prek Belgrada žegna ni upa polit'ke. Kaj vidi Slovenca svet, razen Balkana, omejen od bolestne izolacije plana? Kje so vezi razpršene širjave, s Švicarji, Čehi, Irci, Danci in drugimi bratranci? Se vprašat je treba iskren'ga glasu, al Slovenija sploh še pripada EU? Kurtizana dežela je naša Balkanu, dirigirat obratno bi mogla v hozanu. Topor usmaja in jezik razdvaja, v naroda izdajstvu levaku ugaja. Pristno maliči, da izgovor uniči, za naroda juge, ga Srbu priliči. Izgovora gene premeša jeziku, LJ, NJ, dvoglasja pošast oglasi se friku. Od Kopitarja slave, učene vse glave, pred Topora niso poznale pojave. Kot medved je znani ved-ec medu, od svita davnine, nedela ne-dela potu. Do počitka dne deljaš deljavnik vsak, zato prav je nedelja, Topora plevelja? Ime Lublana do belega Rusa poznana, vsa kliče slovenska folklora Lublana. Od frika Ljubljana sirota izdana, Slovencu največ narečja piše Srbjana. Skoz valilnice šolstva zaupanje vstopa, v popolno levakovo gnezdo potopa. Pozna že močno se vzgoja razpusta, morale oseka, dolžnosti popusta. Z jezikom tujim že malčke posiluje, fej slovensko, tujec ga ne čuje. Se trudi uničit malega Slovenca, prekosil rad fašistov bi prvenca. Iz šole že vabi mladino mrčes, na multikulture pedralični ples. Na čelu kresnička jim vtira poti, zavoženi družbi si množic želi. Če usmerjen, spolno si že isto, mar treba je oznanjat it na pisto? Vesolna narava grdo včas' zagode, daj živi v miru, ne izzivaj usode. Kar s'jati dovolil si od satana dni, zadaj ploda obilo se vračat zori. Ne tarnaj, ne čudi, načrte ti sfiž', račun naročila, pozabi drobiž. Od partije društva do klike mafíje, svojati kosmate v tranzicijo vije. Vse firme popolno obvlada že pred, je družbe pridelek v mreže zajet. Vrednost firme dobre gre v strop, recept enostaven da mafije trop. Spravi plen na kolen in navzkriš, Boge ostanke pobaš' za drobiž. Veze, poznanstva in znanje ukrade, na firmo osebno bogastvo balade. Prej je odpuščal in delal siroče, zdaj milost deli iz roke tresoče. Stebre poznanstev pustí naokoli, sodar neodvisni ga zgrabi nikoli. Ne čudi ker plačuješ ti še banki, dal prevelik glas si liberovi stranki. Delijo vse znane si vire bogastva, v jadro balkanca podzemja piratstva. Slovenski mladini z iglo v žilo, denarcev navrže na kupe obilo. Pere, pere mafijske umazane denarje, brez vesti sinička, dušo so prerasle garje. Na državnega organa štango sede kresnička, navzven lepotička, navznot multi-prasička. Ne brani, kužke prav rad si vzame, kosmato kot satana krzno objame, z mamilom zapleše v ekstazo telesa, morale hudiča semena potresa. Agregatnega stanja je mafija tacga, v sledi za cvenkom obličja vsacga. Se vsili na čelo državja kočije, vrti narodov cvet v prepada norije. Družba je naša v krizi že strašni, ker vode ne umakne iz mlina pošasti. Ne gre le za krizo prehoda vrednot, rak libera v zadni je fazi rastot. Tako je že daleč ta rak v Slovencu, da spleta mu viže Balkana v vencu. V Slovenijo vabi balkancev večine, v strpnosti, multikulturi naj gine. Libera bit vsenarodna vele izdaja, išče potuhe Balkancu se vdaja. Slovenec propada edino se reši, odrezati libera v bolnem telesi. Balkanec že dolgo za hrbtom Slovenca, se z Dunajem liže, mu trga ozem'ca. Udinjat v obupu Germanu, Latinu, NE, rešitev edina v Slovenije sinu. Kam vodi, kam pele levaški incest, z mafijo uzde v satanov gnezd. Kraje, mamila in druge dobrote, liber te pahne v vojne grozote. Dejanje nemilo tančice odkrilo, vsaj malo je videt pokvarjeni zvark. Hiti že razlagat, z besedam pokrivat, plesoč tvojemu umu jagnečji obrat. Verjameš besedam, verjameš lažem, ne tarnaj, ne čudi, ne toži potem? Če v zanki besede tvoj um rad posede, obetaj veliko različne si bede. Prav'jo l'udje, da prav vsi so isti, spregleda resnice v dejanjih koristi. Komunisti, fašisti, nacisti, libero-fašisti, vsi so v dušo grdi, vsi so isti. Slovenec varen nikdar ne bo bol', ko znotraj preneha razdvoja razkol. Nobena ideja nad narodom bit, Slovencu prihodnost ne more krojit. Pošteno zamislit, ozreti se treba, od kod pa izhaja vsa tale beda. Se smeje nam že vsa EU, ker imbacili vladajo nam tu. Pogorčki, kresničke in golobčki, so naplavina vzroka pripomočki. Upanje odstranit en'ga puhoglava, že drugih sto na vakum pritrkava. Znebit se je treba vzroka sredice, podzemja častilce zla, vse nepravice. Mafije patru se glavo odreže, lovke nagnusne svetlobi postreže. Ne ricinus, ne arcnije druge, ne pomagajo od take tuge. Pomaga eno in edino to zdravilo, lustracija, na polno in obilo. O le voli, voli liberala, garant še večja bode štala. Zgodovinsko razsodišče grudna 2010 | 
